Priročnik za delo sindikalnih zaupnikov
Vabimo Vas, da si preberete priročnik za delo sindikalnih zaupnikov, ki je nastal v okviru projekta: “Boljša usposobljenost socialnih partnerjev za boljši socialni dialog.”
Akti Sindikata Kliničnega centra Ljubljana
- Statut sindikata
- Pravilnik o finančnem poslovanju sindikata
- Pravilnik o rezervnem skladu
- Pravilnik o stavkovnem skladu
- Pravilnik o počitniški dejavnosti
Pravilniki zavoda Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana
Zakoni in kolektivne pogodbe
Zakoni
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR – 1)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ – 2)
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju
- Zakon o minimalni plači
- Zakon o dohodnini
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu
- Zakon o javnih uslužbencih
- Zakon o reprezentativnosti sindikatov
- Zakon o kolektivnih pogodbah
- Zakon o višini povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov v zvezi z delom
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
Interventni zakoni
- Zakon o uravnoteženju javnih financ
- Zakon o interventnih ukrepih
- Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012
- Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015
Kolektivne pogodbe
- Kolektivna pogodba za javni sektor – KPJS
- Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji
- Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije
- Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi
- Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike
- Kolektivna pogodba o skupni metodologiji za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede
- Kolektivna pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence
Solidarnostna pomoč
Delavcu pripada solidarnostna pomoč
- V primeru daljše bolniške odsotnosti, če je le – ta trajala tri mesece ali več, pod pogojem, da ni bila prekinjena.
- V primeru smrti delavca pripada solidarnostna pomoč njegovi družini. Vlogi je potrebno priložiti dokazilo o smrti (mrliški list, uradna objava, …) in podatke o prejemniku solidarnostne pomoči (družinskemu članu).
- V primeru smrti ožjega družinskega člana, je potrebno vlogi priložiti dokazilo o smrti (npr. mrliški list). Če pa gre za primer smrti enega od staršev, lahko delavec uveljavlja solidarnostno pomoč v primeru, da je le ta z njim živel v skupnem gospodinjstvu in ga je preživljal. Kot dokazilo za te navedbe delavec priloži: dokazila o smrti, potrdilo o skupnem gospodinjstvu in izjavo, da je pokojnika (mater, očeta) preživljal.
- Za uveljavitev solidarnostne pomoči ob nastanku težje invalidnosti, je potrebno vlogi priložiti odločbo SPIZ, ki dokazuje nastanek invalidnosti.
- V primeru, da je delavca prizadejal požar ali elementarna nesreča, mora le-ta vlogi priložiti ustrezen zapisnik, ugotovitev gasilcev, civilne zaščite oziroma kakšen drug dokument, ki ustreza kot podlaga za dokazovanje resničnosti dogodka.
Delodajalec je dolžan izplačati javnemu uslužbencu solidarnostno pomoč v višini 577,51 eur. Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo. Javni uslužbenec lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti.
Sindikat vloži zahtevek za svoje člane za izplačilo 20 % višje solidarnostne pomoči, katerega osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ni (ne bi) presegala 130 odstotkov minimalne plače.
Jubilejna nagrada
Pravico javnega uslužbenca do jubilejne nagrade določa ZUJF v 177. členu, in sicer zaposlenemu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe 288,76 eurov,
– za 20 let delovne dobe 433,13 eurov,
– za 30 let delovne dobe 577,51 eurov,
pri čemer se kot delovna doba, skladno s tretjim odstavkom tega člena, upošteva delovna doba, ki jo je zaposleni izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju.
V zvezi z izplačili jubilejnih nagrad, oziroma pravice delavca do jubilejne nagrade, skladno z določili ZUJF, je na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje in javno upravo objavljeno pojasnilo.
Davčno obravnavo jubilejnih nagrad določa 7. točka prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12 in 40/12-ZUJF), in sicer se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, izplačana do višine, ki jo določi vlada. Višino, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja določa 9. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06 in 76/08), ki poleg zneskov neobdavčene jubilejne nagrade določa, da če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, se pri istem delodajalcu kasneje izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu všteva v davčno osnovo.
Podrobnejše pojasnilo v zvezi z davčno obravnavo jubilejnih nagrad je objavljeno na spletnih straneh DURS.
Za namene izvajanja drugega odstavka 9. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, se kot isti delodajalec šteje javni sektor, kar smiselno izhaja tudi iz pojasnila Ministrstva za pravosodje in javno upravo.
V primeru, da želite dodatna pojasnila se oglasite v času uradnih ur v pisarni sindikata ali pa nas pokličite.
Telefon: +386-1-522-51-91