Ugodnosti za naše člane

AKTUALNO

 

Dodatno pokojninsko zavarovanje za zaposlene v javnem sektorju

Želite znižati dohodnino s posebno davčno olajšavo?

Dodatno pokojninsko zavarova

nje je namenska oblika varčevanja za starost, pri kateri ste upravičeni do posebne davčne olajšave in zato nižje dohodnine. To obliko varčevanja namreč spodbuja tudi država in predstavlja edino olajšavo poleg vzdrževanih družinskih članov.

NE ZAMUDITE!  Do 27. decembra

je v teku akcija brez vstopnih stroškov, ki velja za individualna vplačila. Na e.Modra.si je v zavihku Znižaj si dohodnino že pripravljen kalkulator z vsemi vašimi podatki. Vanj vpišete le višino svoje bruto plače in izračunate možen prihranek pri odmeri dohodnine za tekoče leto.

Ko izračunate premijo, ki bi jo želeli nakazati, skenirajte QR kodo. Prikazali se vam bodo podatki za plačilo.

Več o akciji najdete na https://modra.si/bvs/

  

Modra zavarovalnica in ZVPSJU

Dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev je bilo uveljavljeno s sklenitvijo Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (iz leta 2003), s sprejemom Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence – ZKDPZJU (Uradni list RS, št. 126/03 z dne 18. 12. 2003), ki ureja to zavarovanje in s sklenitvijo Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04 z dne 6. 2. 2004). Dodatno pokojninsko zavarovanje se izvaja v okviru Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence (ZVPSJU), katerega upravlja Modra zavarovalnica, ki je bila ustanovljena leta 2011, z izstopom iz Kapitalske družbe d. d., sam sklad pa je pričel s poslovanjem v aprilu 2004.

Posamezne premije so določene z zakonom, obveznosti zavezanca  in delodajalca pa z Navodilom o rokih, obliki in načinu posredovanja podatkov ter o načinu določitve premij (Uradni list RS, št. 15/2007
z dne 20. 2. 2007).

Višina premijskega razreda upravičenca je odvisna od njegove delovne dobe ob vključitvi v dodatno pokojninsko zavarovanje, saj je le ta bila vezana na delovno dobo javnega uslužbenca. Način določitve višine premijskega razreda lahko preverite v 18. členu Navodila o rokih, obliki in načinu posredovanja podatkov ter o načinu določitve premij.

Višino posameznih premijskih razredov z zgodovinskim pregledom in današnjim dejanskim stanjem lahko preverite TUKAJ! V kolikor je javni uslužbenec prekinil delovno razmerje in zavarovanje, ter se nato ponovno zaposlil, se je uvrstil v 1. premijski razred, tako kot vsi zaposleni javni uslužbenci po letu 2003.

 

V nadaljevanju Vam ponujamo odgovore na nekaj najpogostejših vprašanj, s katerimi se v sindikatu srečujemo praktično vsak dan.

 

Kaj se mi bolj splača, enkratni dvig sredstev ali dodatna pokojninska renta?

Enkratni dvig privarčevanih sredstev je izredno neugoden, saj se ob izplačilu obračuna in plača 25 % akontacije dohodnine. Po dokončnem obračunu dohodnine, ki ga opravi Davčna uprava RS in pri tem upošteva tudi že vplačano akontacijo dohodnine za vse prejemke v letu izplačila, lahko skupna obdavčitev izplačila doseže celo več kot 40 % odkupne vrednosti sredstev. 

Po drugi strani je dodatna pokojnina z davčnega vidika mnogo ugodnejša, saj je obdavčena le polovica zneska dodatne pokojnine. Pri dodatnih pokojninah, nižjih od 160 evrov, se akontacija dohodnine ne obračuna. Mesečni zneski, višji od 160 evrov pa so obdavčeni po stopnji 25 %, vendar le polovica mesečnega zneska dodatne pokojnine.

 

Kdaj lahko javni uslužbenci dvignejo privarčevana sredstva?

Javni uslužbenci ne morejo izstopiti iz te oblike zavarovanja, svoja sredstva lahko pridobijo šele v primerih, ko nastopijo pogoji za koriščenje pravic, določeni v pokojninskem načrtu, to je pri prenehanju delovnega razmerja v okviru javnega sektorja in poteka 120 mesecev od vključitve v ZVPSJU.

 

Kako preverim višino vplačanih sredstev?

Višina vplačanih sredstev je odvisna od vsakega posameznika, saj je odvisno v kateri premijski razred je uvrščen in koliko časa je vplačuje v ZVPSJU. Svoja sredstva lahko preveri na spletni strani Modre zavarovalnice pod zavihkom Modri e-račun, z geslom, ki ste ga prejeli po pošti.

 

Ali je dvig sredstev možen oz. po kakšni dobi vplačil?

Dvig sredstev ni možen vse do preteka 120 mesecev oz. vse dokler javnemu uslužbencu ne preneha delovno razmerje (odpoved ali upokojitev) v javnem sektorju in ne preteče najmanj 120 mesecev od vključitve v ZVPSJU.

 

Kaj se zgodi, če zaposleni prekine delovno razmerje v UKCL in se zaposli drugje?

Ob prezaposlitvi znotraj javnega sektorja se ne zgodi praktično nič. Javni uslužbenec še naprej vplačuje premije in je še vedno vključen v dodatno pokojninsko zavarovanje. V kolikor pa izstopi iz javnega sektorja, zaposleni nima dostopa do teh sredstev vse do preteka dobe 120 mesecev. Po preteku 10 let pa zaposleni lahko zahteva svoja sredstva v obliki enkratnega izplačila ali rente.

 

Kako je ob smrti javnega uslužbenca in dednih pravicah?

Ob smrti javnega uslužbenca, so vsa njegova sredstva, ki so bila privarčevana del zapuščine in je odvisno od dednih pravic naslednikov. Če je pravica dedovanja neposredna ima dedič pravico do vseh sredstev takoj, v kolikor temu ni tako, so pa sredstva v postopku dedovanja in so del zapuščine. Upravičenci (če jih je pokojni določil z izjavo) za primer smrti oziroma dediči člana sklada, imajo pravico do enkratnega denarnega izplačila v višini odkupne vrednosti premoženja

 

Ali je možno dobiti podatek po poklicni strukturi in letih delovne dobe, ter njihova izplačila ob upokojitvi oz. predvidena izplačila rent za uslužbence ob morebitni predhodni prekinitvi delovnega razmerja?«

Podatek po poklicni strukturi ne obstaja, saj zavarovanje ni bilo oblikovano po poklicni strukturi ampak po posameznih premijskih razredih in višini premij. Zato je izračunati neko povprečje praktično nemogoče.

Vsak posameznik pa kot je bilo že napisano lahko dostopa do podatkov o višini sredstev na svojem pokojninskem računu preko spletne storitve Modri e-račun, kjer lahko spremlja  vplačila po plačniku in mesecih vplačil, njegovo trenutno in zajamčeno višino sredstev (zavarovancu ob izstopu vedno pripada višja vrednost) in preko spletne strani Modre zavarovalnice izvaja različne informativne izračune pokojninskih rent.

 

Kako varno je varčevanje v t.i. drugem pokojninskem stebru?

Varčevanje v drugem pokojninskem stebru – dodatno pokojninsko zavarovanje, sodi med eno varnejših oblik varčevanj s striktno predpisano naložbeno politiko predpisano s strani zakonodaje, kjer morajo izvajalci zagotavljati in pripisovati najmanj zajamčen donos. Poslovanje izvajalca je neprestano nadzorovano s strani nadzornikov (AZN – Agencija za zavarovalni nadzor in ATVP – Agencija za trg vrednostnih papirjev). 

Ključnega pomena za varnost specializiranih ponudnikov dodatnega pokojninskega zavarovanja je njihova kapitalska moč, ki je izražena v višini lastnega, predvsem presežnega kapitala, s katerimi upravljavci jamčijo za varnost prihrankov. Kapital Modre zavarovalnice znatno presega kapital konkurenčnih izvajalcev dodatnih pokojninskih zavarovanj, kar pomeni, da so pokojninski prihranki pri Modri zavarovalnici varnejši kot pri konkurenčnih upravljavcih.

 

Kdo lahko uveljavlja davčno olajšavo za vplačano premijo; samo delodajalec ali samo član sklada?

Če premijo plačuje član sklada sam, lahko uveljavlja posebno davčno olajšavo, ki mu neposredno znižuje dohodninsko osnovo v letu, v katerem je bila premija plačana. Znesek, ki se prizna kot davčna olajšava, sme znašati največ 5,844 odstotka bruto plače, vendar ne več kot je trenutno določeno v zakonu, to je 2.819,09 evrov na leto.

 

Kakšen je postopek izbire dodatne pokojnine – pokojninske rente?

Rentno zavarovanje  je sklenjeno v treh korakih:

1. korak: Varčevalec ob upokojitvi  izpolni zahtevek za informativni izračun pokojninske rente in ga pošlje na naslov Modre zavarovalnice  (ali skeniranega preko e-pošte ali faksa: 01 47 46 754). 

2. korak: Na podlagi prejetega informativnega izračuna (ki vsebuje izračune več različnih oblik dodatnih pokojnin), se odločite za eno izmed oblik ter nam podpisan obrazec vrnete.

3. korak: V podpis boste nato prejeli Ponudbo za sklenitev zavarovanja, ki z vašim podpisom stopi v veljavo in izplačevanje dodatne pokojnine se lahko prične.

Če želite, da vam Modra zavarovalnica pripravi informativni izračun pokojninske rente in pošlje na vaš naslov jim pišite in poslali vam ga bodo.

 

Ali me je koncesionar, če sem bil pred zaposlitvijo pri njem zaposlen v javni upravi, dolžan vključiti v dodatno pokojninsko zavarovanje?

DA

Koncesionar je ob kandidaturi za koncesijo podpisal izjavo, da bo delovna razmerja zaposlenih urejal v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakonom in drugimi akti, ki veljajo za  zaposlene v javnih zavodih. Na tej podlagi in na podlagi drugega odstavka 73. člena Zakona o delovnih razmerjih je koncesionar kot novi delodajalec, nekdanjega javnega uslužbenca dolžan vključiti v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje (KDPZ) in mu plačevati enako premijo kot jo je imel kot javni uslužbenec. Koncesionar je za takega zaposlenega dolžan vplačevati premijo najmanj eno leto, razen če kolektivna pogodba preneha veljati pred potekom enega leta ali, če je pred potekom enega leta sklenjena nova kolektivna pogodba.

 

Za vsa dodatna pojasnila smo Vam v pisarni Sindikata KC na voljo na telefonski številki 01 522 51 91 ali po e pošti: info@sindikat-kc.si.

 

Sindikat Kliničnega centra Ljubljana

Zaloška 2
1525 Ljubljana