Utrinki z izobraževanja za sindikalne zaupnike, poverjenike in člane komisij Sindikatov v zdravstvu Slovenije Pergam
Zaradi hudih posledic, ki jih trpinčenje na delovnem mestu (mobing) povzroča delodajalcu, zaposlenim, pa tudi družbi nasploh, ter zaradi dolžnosti, ki jih v tem pogledu delodajalcem nalaga slovenska zakonodaja, se vse več organizacij odloča za vzpostavitev različnih sistemov in politik preprečevanja mobinga. V teh imajo posebno vlogo sindikalni zaupniki in poverjeniki, h katerim se žrtve mobinga pogosto zatečejo po nasvet in pomoč. Ker jim v praksi pogosto primanjkuje znanja za uspešno, predvsem pa suvereno delovanje na tem področju, je v četrtek, 20. oktobra 2016, v Kongresnem centru Thermana Laško potekal izobraževalni seminar sindikalnih zaupnikov, poverjenikov in članov komisij Sindikatov v zdravstvu Slovenije Pergam. Temeljni namen izobraževanja je bil predstaviti mobing s pravnega, psiho-socialnega in organizacijskega vidika ter podati priporočila za delovanje sindikalnih zaupnikov v praksi.
Uvodoma so udeleženci izobraževanja spoznali pravno ureditev mobinga, se pogovorili o tem, kje je meja med mobingom in drugimi oblikami neprimernega vedenja ter analizirali pravne možnosti za ukrepanje zoper delodajalca. Izvajalka, dr. Elizabeta Zirnstein, je pojasnila postopke, ko je mobing lahko razlog za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ter opisala, kako je urejena odškodninska odgovornost delodajalca v primerih mobinga. Pravnim vsebinam je sledila predstavitev psiho-socialnih vidikov mobinga. Izvajalka, dr. Ana Arzenšek, je predstavila, v katerih organizacijah mobing najbolj uspeva, opisala osebnostne značilnosti storilcev ter podala priporočila, kako komunicirati z njimi. V nadaljevanju je predstavila, kaj lahko stori vsak posameznik zase in za druge, ko se sooča s primeri nasilja na delovnem mestu. Zadnji, popoldanski del izobraževanja, ki ga je vodila strokovnjakinja Doroteja Lešnik, je bil namenjen predstavitvi, opisu in analizi konkretnih primerov iz prakse ter vloge sindikalnih zaupnikov pri obravnavi mobinga.
Udeleženci so v delavnicah skozi skupinsko delo pridobljene informacije sintetizirali v nova spoznanja. Strinjali so se, da zgolj sprejem internega splošnega akta (običajno je to pravilnik) ne more bistveno doprinesti k preprečevanju mobinga, še manj pa h kurativnemu delovanju. Vsekakor se mobing lahko pojavi v vsaki organizaciji, zgodi se lahko vsakemu zaposlenemu. Žrtve se na trpinčenje različno odzovejo, od tega, da se najprej sploh ne zavedajo, kaj se jim dogaja do tega, da si mobinga nočejo priznati ali včasih celo verjamejo, da so za situacijo krive same. Vloga sindikalnih zaupnikov je v primerih mobinga pomembna. Prvi pogovor z žrtvijo je ključen predvsem zato, da se ji nudi opora in pomoč za nadaljevanje postopka proti mobingu ter da se jo pravilno usmeri (na zdravniško pomoč, pravno pomoč, psihološko svetovanje in podobno). Za profesionalno svetovanje in pomoč žrtvi, ki zahteva multidisciplinarni pristop in zelo različna znanja, sindikalni zaupniki praviloma niso izurjeni, zato je bolje te naloge zaupati za to usposobljenim strokovnjakom. Kako uspešno bo žrtev mobinga »preživela« nasilje na delovnem mestu, je odvisno tudi od podpornega okolja zunaj organizacije, v kateri se mobing dogaja. Na državni ravni pomoč žrtvam mobinga ni institucionalno urejena, prav tako ne obstajajo skupine za samopomoč, kot to poznajo v tujini. Brezplačno svetovanje pa nudi Društvo SOS telefon, na številki 080 11 55 ali preko elektronskega poštnega predala mobing@drustvo-sos.si.
Na kratko še o izvajalkah:
Doroteja Lešnik Mugnaioni je univerzitetna diplomirana politologinja in se že več kot 15 let ukvarja s problematiko nasilja v delovnih procesih, sodeluje z Delovno skupino za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije ter kot članica in prostovoljka v Društvu SOS telefon. O nasilju v medosebnih odnosih je objavila več strokovnih in znanstvenih člankov, prav tako je sodelovala pri več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektih s tega področja. O preprečevanju nasilja na delovnem mestu predava zbornicam, sindikatom, svetovalcem državne uprave in vzgojno-izobraževalnim zavodom. Za svetovalno delo se je usposabljala doma in v tujini, prav tako pa je tudi mediatorka.
Elizabeta Zirnstein je doktorica pravnih znanosti. Na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za management je zaposlena kot docentka za področje prava. Pogosto je vabljena kot predavateljica v razna podjetja in druge organizacije in ima dolgoletne izkušnje na področju izobraževanja odraslih. S problematiko mobinga se ukvarja več let, predvsem skozi prizmo pravne ureditve, ki jo predava sindikatom ter podjetjem, v zadnjem času tudi svetom delavcev. O tem je objavila tudi več strokovnih člankov. Poseben izziv zanjo je, kako pravne vsebine, ki so za marsikoga zapletene in suhoparne, predstaviti na zanimiv in enostaven način.
Ana Arzenšek je univerzitetno diplomirana psihologinja in doktorica socialne psihologije. Od 2003 je tudi specializantka psihoterapevtskega pristopa Transakcijska analiza (TA), teorije osebnosti in sistematične psihoterapije za osebnostno rast in spremembo. Zaposlena je na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za management. Ana Arzenšek ima bogate izkušnje z izvedbo delavnic in izobraževanj za odrasle ter z raziskovanjem v psihologiji.