Ljubljana, 26.3.2020
Poziv vodstvu UKCL
Spoštovani direktor, g. Janez Poklukar,
podpisani sindikati, se odzivamo na poslan Sklep o začasni razporeditvi delovnega časa v Temeljni dejavnosti in Dejavnostih skupnega pomena, podani predlog ureditve plačila dodatka v skladu z 11. odstavkom 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (v nadaljevanju KPJS), ter na nekatera ostala trenutno odprta vprašanja.
Zaposleni v UKCL, kot je vsem znano, opravljajo delo 24 ur na dan 365 dni na leto. Zaradi svojega izjemnega prispevka k preprečevanju širjenja Korona virusa SARS-COV2 in s tem povezane bolezni Covid-19 pa so tudi vsakodnevno izpostavljeni okužbam z navedenim virusom. Predmetni odstavek KPJS določa: »Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.«. Javni uslužbenci, v tem primeru zaposleni v UKCL, so glede na dejstvo, da je bila epidemija razglašena 12.3.2020, že pred tem datumom bili izpostavljeni dodatnim obremenitvam in nevarnosti okužbe ne glede na delovno mesto. V skladu s 1. odstavkom Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06) je epidemija; »…pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje in je zato potrebno takojšnje ukrepanje«, kar je v dani situaciji področje Republike Slovenije! Tako da tudi dopis MJU št: 0100-174/2020/1 z dne 23.3.2020 prepušča odločitev o izplačilu dodatka vodstvu zavoda in v zadnjem delu stavka, tretjega odstavka na drugi strani sporno pojasnjuje: »katerih zdravje je ogroženo zaradi opravljanja nalog v rizičnih razmerah, ki so posledica epidemije navedenega virusa.«, to je po našem prepričanju napačno, saj za ta kriterij v KPJS ni nobene pravne podlage in utegne napeljevati na zoženo razumevanje tega člena, kot je dejansko zapisan. Zato pozivamo vodstvo, da izplača navedeni dodatek vsem zaposlenim v UKCL, ki so v tem času bili delovno aktivni in prisotni na delovnem mestu! V kolikor bo dejansko prišlo do sprejetja interventnega zakona, ki bo uvedel dodatek v razponu od 10% do 200%, pa pričakujemo, da se bo vsem na najbolj izpostavljenih delovnih mestih (primeroma; Urgenca, IPP, RC, Infekcijska klinika, vstopne točke, enote IT3…) izplačal dodatek najmanj v višini 100%, ostalim pa najmanj v višini 65% kot to določa Kolektivna pogodba za javni sektor. Ob dejanskem stanju, ko smo priča pomanjkanju ustrezne varovalne opreme, se nam zdi skrajno nehigienično, da bi UKCL omejeval izplačilo dodatka komurkoli, ki je trenutno primoran priti na delovno mesto in opravljati svoje delo. Vendarle smo vsi v službi ljudi, prebivalcev Republike Slovenije, zato je ustanovitev posebne komisije za »strokovno« presojanje upravičenosti do izplačila dodatka lahko primerna zgolj v primeru, da le ta določi, katere so tiste najbolj izpostavljene klinike/enote/oddelki ali druge organizacijske oblike in se potem v teh organizacijskih oblikah vsem zaposlenim izplača enak dodatek (200%). Neprimerno je tako s stališča etike kot tudi delovnopravnega vidika, da bi se dodatek izplačeval zgolj določenim poklicnim skupinam v določenih odstotkih, medtem, ko pa nekdo, ki je npr. na delovnem mestu v kuhinji, ni upravičen do dodatka, ker domnevno »ni« izpostavljen nevarnosti. Če zgolj pomislite, da se vse te posode s hrano morajo vrniti nazaj v kuhinjo na umivanje, da je nekdo te posode moral pripeljati, da je nekdo moral priskrbeti informacijsko tehnologijo na infekcijski kliniki in da je nekdo moral v končni fazi poskrbeti za elektriko na tej kliniki, kako boste potem lahko rekli oseba A je upravičena do dodatka, oseba B pa ne? Tako tudi za določanje dodatnih kriterijev za izplačilo omenjenega dodatka ni pravne podlage in smo prepričani, da se poziv h gospodarnemu ravnanju s strani MJU nanaša na organizacijo dela na način, da bi le ta v čim večji možni meri potekalo od doma in ne na oženje kroga prejemnikov dodatka za delo v rizičnih razmerah. Opozarjamo, da je dodatek za delo v rizičnih razmerah po 11. točki 1. odstavka 39. člena KPJS opredeljen brez posebnih kriterijev in stranke v kolektivni pogodbi niso dale nobene podlage za njihovo določitev. Poleg tega gre za denarno terjatev, ki je neposredno iztožljiva, zastara pa v roku petih let. Seveda razumemo nastale razmere in to, da trenutno ni zaposlenim glavni razlog za delo plačilo, pa vendar bi omejevanje izplačila zakonitega dodatka bilo skrajno nespoštljivo do njihovih naporov in truda, ki ga vlagajo v to, da se zdravstveni sistem ne sesuje.
Glede samega Sklepa pa imamo težavo, saj vsebina le tega po našem mnenju ni povsem jasna. Določa zgolj to, da se delovni čas zaposlenih prerazporedi tako, da delajo tri dni zaporedoma v 12-urni izmeni, pri čemer ni jasno:
- kaj je s preostalimi 4 urami do polnega delovnega časa (3*12= 36, 36+4= 40)
- kaj sledi trem delovnim dnevom (počitek? , kako dolg? itd.)
Ni torej povsem jasno, kako bo razporejen delovni čas v nekem daljšem obdobju: ali bo delovni čas razporejen enakomerno 40 ur na teden ali bo razporejen neenakomerno? Ob tem opozarjamo na določilo 5.odstavka 148.člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l.RS, št.21/13 in nasl.), ki določa, da pri enakomerni razporeditvi polni delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu, ter na določilo 1.odst.42.člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (ur.l.RS, št.57/08 in nasl.), ki določa, da se za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času šteje tudi delo, ko je polni delovni čas razporejen na manj kot štiri dni v tednu, in da v takšnem primeru zaposlenim pripada dodatek v višini 10% urne postavke osnovne plače za vse ure, ki presegajo 8 ur dela dnevno. Tudi s stališča pojasnil, ki smo jih prejeli preko videokonferenčnega klica ni bilo zaznati, da se bo to že sprejelo z enostranskim sklepom. Ob tem naj dodamo, da je delodajalec v primeru sprejemanja odločitev, ki se nanašajo na razporeditev delovnega časa, dolžan pridobiti predhodno mnenje sindikata (12.člen Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi – Ur.l.RS, št.60/98 in nasl., 10.člen Zakona o delovnih razmerjih – Ur.l.RS,št. 21/13 in nasl.).
Prav tako pričakujemo, da se bo omogočila tudi registracija delovnega časa vsem zaposlenim na način, da ne bo onemogočala že tako okrnjen delovni proces in upoštevala potrebe posameznega delovnega mesta. Trenutno zaposlenim neustrezen način registracije delovnega časa otežuje že tako težke pogoje za delo. Menimo, da bi v tem času bilo smotrno registracijo delovnega časa narediti bolj fleksibilno.
Želimo si, da bi se zaposlenim zagotovila ustrezna delovna in varovalna oprema, ki bi jim nudila adekvatno zaščito v trenutnih pogojih dela. Ugotavljamo, da le te kronično primanjkuje in je potrebno poskrbeti, da se ne bomo znašli v podobni situaciji kot naši sosedje Italijani. Upamo tudi, da se je zadostilo vsem varnostnim potrebam pri organizaciji dodatnih postelj v glavni stavbi UKCL (prezračevanje (sploh, kjer je še vedno centralno), križanje poti, zagotovitev posebnega dvigala,…).
S spoštovanjem,
Sindikat Kliničnega centra Ljubljana
Predsednik Vladimir Lazić l. r.
SPUKC – sindikat zdravstva Slovenije
Predsednik Andrej Dočinski l. r.
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije – enota UKCL
Predsednica Saša Kotar l. r.
Sindikat sevalcev Slovenije – PERGAM
Predsednik Robert Kokovnik l. r.
FLORENCE – sindikat medicinskih sester PERGAM
Predsednik Miha Benet l. r.