Spoštovane članice in člani Sindikata KC,
Slovenijo so v zadnjih dneh prizadele katastrofalne poplave in plazovi. Zaradi njihove intenzivnosti in obsežnosti je v nekaterih primerih prišlo do situacije, ko je bodisi na strani delavca bodisi na strani delodajalca onemogočeno ali pa znatno otežkočeno izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja. V nadaljevanju vam opisujemo, katere institute je možno uporabiti v takšnem primeru.
Z VIDIKA DELAVCA
1.) odsotnost z dela zaradi višje sile
Če je delavca prizadela poplava, plaz ali druga podobna naravna nesreča, oziroma če delavec ne more priti na delo zaradi uničene cestne ali železniške povezave, pride v poštev institut odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj gre za zunanji vzrok, dogodek pa je bil nepričakovan, neizogiben in neodvrnljiv. Skladno s šestim odstavkom 137. člena Zakona o delovnih razmerjih je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do 50 % plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Pri tem zakon ne določa časovne omejitve uporabe tega instituta.
2.) odsotnost z dela zaradi posebnih okoliščin
Zakon v 165. členu določa, da ima delavec pravico do enodnevne plačane odsotnosti z dela (v praksi poimenovan kot izredni dopust), a skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu, in sicer v primeru poroke, smrti zakonca, starša… in hujše nesreče, ki zadene delavca. Pod slednjo lahko štejemo tudi naravno nesrečo v obliki poplave ali plazu, ki je prizadel delavca. Nadomestilo plače v tem primeru znaša 100 %.
Delavec lahko torej 1 delovni dan koristi kot odsotnost z dela zaradi posebnih okoliščin, morebitno nadaljnjo odsotnost pa kot odsotnost zaradi višje sile (točka 1 – glej zgoraj).
Ob tem opozarjamo, da lahko delavec pod točko 2 koristi več dni plačane odsotnosti, če tako določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca.
3.) koriščenje ur, izraba letnega dopusta, neplačani dopust, opravljanje dela na domu
Uvodoma je treba poudariti, da so vse štiri možnosti odvisne od dogovora z delodajalcem:
a) delavec se lahko v trenutni situaciji dogovori z delodajalcem, da bo koristil presežne ure ali pa da bo manjkajoče ure, ki bi mu nastale v času sanacije posledic naravne nesreče, opravil kasneje tekom tekočega referenčnega obdobja (4-mesečnega, 6-mesečnega oziroma 12-mesečnega). V tem primeru je delavec upravičen do plače, kot če bi delal.
b) delavec se lahko dogovori z delodajalcem za koriščenje rednega letnega dopusta. V tem je upravičen do nadomestila plače v višini 100 %.
c) delavec se lahko dogovori z delodajalcem za koriščenje neplačanega dopusta, ki ga splošna delovna zakonodaja sicer ne ureja, ga pa urejajo nekatere kolektivne pogodbe. V primeru uporabe tega instituta je zato treba upoštevati specifike, ki jih določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca.
č) delavec se lahko dogovori z delodajalcem za opravljanje dela na domu (če ima takšno obliko dela zagotovljeno že s pogodbo o zaposlitvi ali posebnim dogovorom, potem se upoštevajo specifična določila pogodbe o zaposlitvi ali posebnega dogovora).
Z VIDIKA DELODAJALCA
1.) čakanje na delo
Če delodajalec začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcu, lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno ali pa po službenem e-mailu napoti delavca na čakanje na delo doma. Delavec je v tem primeru upravičen do nadomestila plače v višini 80 %.
2.) sprememba vrste in kraja opravljanja dela
Zakon v 169. členu dovoljuje, da lahko delodajalec delavcu v primeru naravne nesreče enostransko spremeni vrsto in/ali kraj opravljanja dela, določen s pogodbo o zaposlitvi, vendar le za čas trajanja teh okoliščin. Med drugim lahko delodajalec torej odredi tudi delo na domu.
3.) dodatno delo
Delodajalec lahko delavcu naloži delo prek dogovorjenega delovnega časa, če gre za delo v zvezi z odpravljanjem posledic naravne nesreče. Takšno delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda (145. člen zakona).
Ljubljana, 7. 8. 2023
Pripravila:
Služba pravne pomoči
Konfederacija sindikatov
Slovenije PERGAM