Dne 31.1.2018 se je Vladna pogajalska skupina prvič po izvedeni stavki 24.1. sestala s Koordinacijo sindikatov javnega sektorja v zvezi z razreševanjem stavkovnih zahtev.
V Koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja žal ugotavljamo, da Vlada v pogajanjih ni napravila nobenega napredka, so pa pogajanja razgalila daljnosežnost in zapletenost posledic vladnih odločitev v preteklosti.
Pogajanja so potrdila pravilnost zahteve Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja iz septembra 2017, da bi pogajanja že tedaj morala potekati enotno in celovito naslavljati anomalije v enotnem plačnem sistemu. Očitno je namreč, da se pogajanja z vsemi sindikati, ki so na Vlado naslovili stavkovne zahteve, vrtijo okrog te vsebine in na način, kot ga je že tedaj predlagala Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Koordinacija stavkovnih odborov še vedno zastopa stališče, da bi pogajanja morala potekati enotno, vendar se takratna neodločnost Vlade sedaj odraža v ločenih pogajanjih z različnimi sindikati o praktično identičnih vsebinah, na kar je Vlada pristala sama. Koordinacija stavkovnih odborov pa je vladno stran jasno opozorila, da takšna ločena pogajanja ne morejo in ne smejo privesti do nikakršnih zaključkov in dogovorov o vsebinah, ki so predmet pogajanj in usklajevanj z vsemi sindikati javnega sektorja ali o vsebinah kolektivnih pogodb, kjer med podpisniki nastopa več sindikatov. Minister Koprivnikar, ki vodi vladno pogajalsko skupino, je ponovno zatrdil, da takšnih dogovorov Vlada ne bo sklepala, kar po našem prepričanju postavlja pod vprašaj smisel takšnih ločenih pogajanj.
Nadalje je Koordinacija stavkovnih odborov vztrajala na tem, da je vsebina pogajanj razreševanje stavkovnih zahtev in da se mora Vlada do vseh stavkovnih zahtev opredeliti in podati predlog razrešitve vsake od postavljenih stavkovnih zahtev. Zato ni pristala na način odprave anomalij pri vrednotenju delovnih mest z dopolnjevanjem zelo omejenega nabora delovnih mest, ki jih kot primerljiva z zdravniki vidi Vlada. Ob tem je posebej zaskrbljujoče to, da se primerljivost po vladnih predlogih ne odraža v spremembah vrednotenja teh delovnih mest v višini, kot so bili izvedeni dvigi zdravniških delovnih mest, temveč so predlagani dvigi bistveno manjši. Jasno smo predstavili tudi povsem konkretne primere neprimernosti vladnih predlogov. Prepričani smo, da se je potrebno najprej dogovoriti o spremenjenem vrednotenju orientacijskih delovnih mest, ki so podlaga za uvrščanje vseh ostalih delovnih mest v plačne razrede. To je tudi edini način, ki lahko vodi do sklenitve dogovora. Zato smo vztrajali na tem, da se kot podlaga za pogajanja vzame predlog Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja z dne 27.11.2017, s katerim je predlagala dvig orientacijskih delovnih mest nad 26. plačnim razredom, ob upoštevanju stavkovne zahtevo po dvigu delovnih mest do 26. plačnega razreda za 2 plačna razreda, kjer se je prav tako potrebno najprej dogovoriti o spremenjenem vrednotenju orientacijskih delovnih mest. Vladno stran smo pozvali, da na ta način tudi oblikuje svoj protipredlog, ki bi odgovarjal na prvo stavkovno zahtevo kooordinacije stavkovnih odborov.
Ker je Koordinacija stavkovnih odborov zavezana k pogajanjem in usmerjena v to, da se doseže dogovor, je v zvezi z drugo stavkovno zahtevo, ki se nanaša na odpravo še preostalih varčevalnih ukrepov, podala predlog, za katerega smo prepričani, da je izjemno konstruktiven in daje manevrski prostor za realizacijo te stavkovne zahteve. Predlagali smo, da se tisti varčevalni ukrepi, katerih veljavnost je bila določena z dogovori, iztečejo s potekom časa, za katerega so dogovorjeni in se nato ne podaljšujejo. Glede ostalih varčevalnih ukrepov smo predlagali njihovo povrnitev na raven pred znižanjem s 1.1.2019, razen za 8% znižanje vrednosti plačnih razredov, za katero smo predlagali, da se 4% izplačajo s 1.7.2018, 4% pa s 1.7.2019. Presenetilo pa nas je, da je bila sindikalna stran tista, ki je morala vladni strani pojasniti, kateri varčevalni ukrepi so še vedno veljavi.
Nenazadnje smo glede tretje stavkovne zahteve dobili zagotovilo vladne strani, da je Vlada zavezana zagotoviti financiranje dejavnosti javnega sektorja in proračunskih uporabnikov v obsegu, ki zagotavlja izvajanje teh dejavnosti, kar pomeni tudi za stroške dela zaposlenih v teh dejavnostih.
Pogajanja se bodo nadaljevala, ko se bo Vlada opredelila do predlogov Koordinacije stavkovnih odborov, za kar upamo, da se bo glede na to, da gre za razreševanje stavkovnih zahtev, zgodilo čim prej. Medtem naj bi stekla tudi pogajanja po posameznih resorjih o vsebinah, ki so jih v svojih stavkovnih zahtevah na Vlado naslovili posamezni sindikati, a se ne tičejo plač in enotnega plačnega sistema.
Pričakujemo, da se bo Vlada do protipredlogov opredelila z vso resnostjo in podala konstruktiven predlog razreševanja stavkovnih zahtev, saj bo v nasprotnem primeru nadaljnji konflikt neizogiben.
ODGOVOR NA ČLANEK V DELU