“Nekoč je živela mala pretkana lisička, ki je vedno veselo skakljala in plesala po prelepih poljanah, gozdovih in travnikih dežele, imenovane JS.”
No tako nekako bi lahko začeli našo Basen o pravljičnih pričakovanjih Vlade RS, ki je sindikatom predstavila (namerno pravimo samo predstavila, saj ta stališča pravzaprav to še niso) svoj pogled na rešitev oz. odpravo vseh težav v pravljični deželi JS.
“V tej pravljični deželi živijo prav posebna bitja. Bitja ki imajo poseben dar, dar, da se dan in noč trudijo, krvavijo, se znojijo in borijo, da so vsa ostala bitja v pravljični deželi varna, zdrava, nahranjena, izučena in zaščitena. Pa vendar naša pretkana lisička venomer poskuša očrniti prebivalce pravljične dežele in jih prikazati kot nekoga, ki želi napasti in oskubiti za devetimi gorami in devetimi vodami, vedno prisotno in prijateljsko deželo imenovano ZS. Prav tako naša lisička venomer, samo jemlje in jemlje, vse kar si v obeh deželah pridelajo in prigarajo. Tudi tisto malo, kar bi pravljična bitja namenila svojim najbližjim ne morejo, saj jim lisička pod pretvezo, da je za dobrobit vseh, to spretno izmakne. V deželi ZS živijo prav tako neverjetno pridna in učinkovita bitja, ki pa včasih zaradi prišepetavanja in spletkarjenja, pretkane lisičke menijo, da jim prebivalci JS želijo storiti žal. Pa seveda vsi vemo da temu ni tako. Če bi le lisička imela malo razumevanja in bi poskrbela, da se prebivalci obeh dežel ne bi grdo gledali. No, seveda si naša lisička pravzaprav želi razdora med obema deželama, saj tako vse poljane, gozdovi in travniki ostanejo njej in samo njej, medtem ko se uboga bitja obeh dežel borijo za razmočena, smrdljiva močvirja in nerodovitne pečine. Toda tako kot v vsaki posebni zgodbi, se tudi tu dogaja nekaj neverjetnega, bitja obeh dežel so počasi spregledala in so uvidela kakšna je pravzaprav naša mala lisička. Zato so se prebivalci obeh dežel odločili, da je tega dovolj in da lisičko postavijo pred dejstvo. Ali naj se neha obnašati kot razvajen otročiček in poskuša razdreti to veselo in srečno družino obeh dežel, ali pa naj za vedno zapusti njihov prostor in jih pusti pri miru. Uboga lisička je končno spregledala in ugotovila, da se je ves ta čas motila, saj je z netenjem nesoglasij zadeve le poslabšala in le sabo voljo je širila. No po dolgih in mukotrpnih pogovorih, se je lisička končno odločila, da bo popravila stvari in obljubila, da lahko srečno in zdravo živimo skupaj na poljanah, travnikih in gozdovih dežel ZS in JS.”
Takšna kratka Basen bi lahko opisala obnašanje do sindikatov javnega sektorja in resnosti pri pogajanjih. Seveda upamo, da bo vsakdo to našo malo Basen vzel kot način, da se vnese malo dobre volje in satire, ne pa kot način diskreditacije ali kakršnegakoli poniževanja kogarkoli. Pa šalo na stran, neverjetno se nam zdi, da se “neuradna” vladna izhodišča oz. predlog Vlade RS, ki to še ni, predstavljajo na tak način in poskušajo na plečih javnih uslužbencev privarčevati 310 milijonov EUR (prvotno 145 milijonov EUR).
Vlada RS se je v kar nekaj dogovorih (ki bi jih morala spoštovati) zavezala odpraviti anomalije, začeti pripravljati standarde in normative odpraviti krivice še iz leta 2008, pa se do danes ni zgodilo nič. Kriza med zaposlenimi je večja kot kdajkoli. Minimalno plačo imamo v 16. plačilnem razredu, kar pomeni, da pravzaprav razlike med 1. in 16. PR ni! To pomeni, da se tudi razlike med posameznimi tarifnimi skupinami prav tako manjšajo oz. lahko rečemo, da jih pravzaprav skoraj ni več. To je vidno predvsem v 4., 5. in 6. tarifni skupini. Prav tako se z nižanjem prihodkov, tudi poraba gospodinjstev manjša, saj je za zaposlene na razpolago manj denarja. Hkrati se ukinja 4. dohodninski razred za najbolje plačane državljane in državljanke Republike Slovenije. Malo absurdno, kaj ne? Sedaj se pa očitno zgodba ponavlja in Vlada RS kljub vsem pozitivnim kazalcem v gospodarstvu, skuša zvaliti krivdo na sindikate in nas prikazati kot neko zlobo, ki si želi uničiti še to “malo” gospodarske rasti ki jo imamo, pa vendar temu ni tako. Sindikati si želimo predvsem pustiti, da plačni sistem kot tak lahko zaživi z vsemi elementi variabilnega dela plače, saj bomo lahko le po vzpostavitvi dejanskega stanja objektivno pogledali kako pravzaprav naš plačni sistem v resnici deluje in ga nato ustrezno prilagodili.
Prav tako sindikati oz. javni uslužbenci nismo odgovorni za:
- dokapitalizacijo bank
- tajkunska posojila
- slabe odločitve v zvezi s porabo javnega denarja
- raznorazna plačila “starih grehov” (varčevalci NLB, izbrisani,..)
- nakup protokolarnih vozil
- nepremišljeno prodajo državnega premoženja (NKBM?)
in še bi lahko naštevali. Pa vendar bi radi umirili žogico in poslali jasno sporočilo, da si želimo le in samo pravične delitve tako bremen, kot dobrin.
Resnično si želimo socialnega dialoga in usklajevanj, vendar so za nas pogajanja za plače v letu 2016 nesmiselna, saj se je vlada zavezala v dogovoru podpisanem meseca decembra 2014, da smo se za plače v letu 2016 že dogovorili. Seveda, da ne bo kdo razumel, da sindikati želimo spodkopati Vlado RS ali kakorkoli drugače ogroziti dobrobit Reublike Slovenije, vedar moramo vsi skupaj razumeti, da smo vsi javni uslužbenci privarčevali do sedaj že cca. 1.7mrd EUR! Kje je ta denar in kaj se je z njim zgodilo, pa mogoče izvemo kdaj drugič, v kakšni drugi basni.
S spoštovanjem,
Tajnik Sindikata KC, Vladimir Lazić