Sindikat Kliničnega
centra Ljubljana

Zaloška 2

1525 Ljubljana

01 522 53 78 01 522 25 37

Novice

Obvestilo - AKTUALNO

Spoštovani in spoštovane,

V nadaljevanju podajamo obvestilo glede sprostitve redne delovne uspešnosti, koriščenja starega dopusta, plačila dodatnih programov za skrajševanje čakalnih vrst in ostalem.

 

Koriščenje lanskoletnega dopusta do 31.12.2020:

 

Izraba letnega dopusta je bila zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem, ki izvajajo zdravstveno dejavnost, prepovedana z Odredbo o omejitvi določenih pravic zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki se je uveljavila dne 12. marca 2020  in je prenehala veljati 21. maja 2020 Ker je bila izraba prepovedana, je zakonodajalec za to skupino delavcev v 71.a členu ZIUZEOP določil, da delodajalec ne glede na določbo tretjega odstavka 162. člena ZDR-1 zagotovi izrabo preostanka letnega dopusta za leto 2019 do 31. decembra 2020. Gre za delodajalčevo obveznost, ne pa morebiti zgolj upravičenje (sicer bi ZIUZEOP določal, da ''delodajalec lahko zagotovi...''). Ker gre za delodajalčevo obveznost, to pomeni, da gre po drugi strani za pravico delavcev.

Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci imajo torej pravico, da letni dopust za leto 2019 izrabijo do 31. decembra 2020. Morebitno brisanje letnega dopusta z dnem 30. 6. bi bilo nezakonito.

Glede druge skupine, ki jo sestavljajo preostali delavci, pa je tako, da lahko letni dopust za leto 2019 izrabijo do 30. 6., razen če jim je delodajalec izrabo letnega dopusta pisno prepovedal skladno z 71.a členom ZIUZEOP ali če obstajajo posebne okoliščine po četrtem odstavku 162. člena ZDR-1 (v teh dveh primerih se potem rok za izrabo prestavi na 31. 12.) ali pa če letnega dopusta dejansko niso imeli možnosti izrabiti. Glede slednjega položaja je Vrhovno sodišče letos sprejelo sodbo (Pdp 498/2018), v kateri je obrazložilo, da če delavec dejansko ni imel možnosti izrabe lanskega letnega dopusta do poteka 6-mesečnega obdobja za prenos (to je do 30.6.), tega lahko še vedno izrabi tudi po tem datumu. Ta pravica pa ni neomejena, saj je tudi Sodišče EU, razen izjemoma, obdobje za prenos letnega dopusta omejilo na 15 mesecev.

Ker je epidemija lahko delavcem prekrižala načrte za izrabo letnega dopusta (npr. v začetku letošnjega leta so planirali lanski letni dopust izrabiti v marcu, aprilu ali maju), je potrebno to dejstvo upoštevati v vsakem konkretnem primeru. Če je delavec namreč v začetku leta planiral letni dopust izrabiti v aprilu, mu potem delodajalec sedaj v mesecu juniju ne more očitati, da bi lahko letni dopust pravočasno izrabil v mesecu januarju in da je potem krivda za neizrabo na njegovi strani, saj v mesecu januarju delavec ni mogel predvidevati, da bo marca razglašena epidemija.

V kolikor so Vam brisali lanskoletni dopust se prosim obrnite na pisarno Sindikata KC in bomo sprožili ustrezne postopke, v kolikor bo potrebno tudi tožbe na delovnem in socialnem sodišču!

 

 

Sproščena redna delovna uspešnost v javnem sektorju:

Obveščamo Vas, da je z današnjim dnem (1. 7. 2020) sproščeno izplačilo redne delovne uspešnosti za javne uslužbence! Navedeno pomeni, da ima delodajalec obveznost zagotoviti 2% sredstev iz mase za plače za izplačilo redne delovne uspešnosti.

ZSPJS v 22. členu določa, da skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti znaša najmanj 2% in ne več kot 5% letnih sredstev za osnovne plače. Skupen obseg sredstev se za vsako leto za javne uslužbence določi s KPJS. KPJS v 27. členu določa, da skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti javnih uslužbencev za leto 2008 znaša 2% letnih sredstev za osnovne plače.

Po našem prepričanju se mora na ravni vsake organizacijske enote pripraviti vse potrebno za delitev sredstev najmanj v višini 2% mase osnovnih plač javnih uslužbencev.

Skladno s tretjim odstavkom 28. člena KPJS je osnova za obračun redne delovne uspešnosti posameznega javnega uslužbenca njegova osnovna plača za čas rednega dela v ocenjevalnem obdobju.

Skladno s prvim odstavkom 22.a členom ZSPJS del plače za redno delovno uspešnost pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katerega se izplačuje, pri opravljanju svojih rednih delovnih nalog dosegel nadpovprečne delovne rezultate. Drugi odstavek 22. a člena določa, da se del plače za redno delovno uspešnost javnemu uslužbencu določi na podlagi meril in kriterijev, dogovorjenih s KPJS.

 

KPJS v 31. členu določa kriterije za določitev dela plače za redno delovno uspešnost. Kriteriji so

naslednji:

- znanje in strokovnost,

- kakovost in natančnost,

- odnos do dela in delovnih sredstev,

- obseg in učinkovitost dela in

- inovativnost.

 

KPJS v 32. členu določa, da je vsak posamezen kriterij za ugotavljanje delovne uspešnosti ovrednoten z 1 točko, ki pomeni doseganje nadpovprečnih delovnih rezultatov pri posameznem kriteriju. Seštevek števila točk, ki jih javni uslužbenec doseže, je podlaga za določitev višine dela plače za redno delovno uspešnost javnega uslužbenca.

 

Nadpovprečni delovni rezultati javnega uslužbenca pri posameznem kriteriju se ovrednotijo z 1 točko. Glede na to, da KPJS določa 5 kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost lahko javni uslužbenec iz tega naslova doseže skupno največ 5 točk. Pogoj za izplačilo redne delovne uspešnosti so torej nadpovprečni delovni rezultati, kar pomeni, da mora javni uslužbenec iz naslova ocenjevanja kriterijev doseči vsaj 1 točko. Prepričani smo, da bi ocenjevati moral posamezni vodja vsake organizacijske enote oz. neposredno nadrejeni in ne direktor ali predstojnik, ki zaposlenega ne pozna niti po imenu, kaj pa šele v rezultatih dela!

Pričakujemo, da bo prvo izplačilo redne delovne uspešnosti že v mesecu avgustu, saj ZSPJS omogoča mesečno, trimesečno ali polletno izplačilo.

 

 

Dodatni programi za skrajševanje čakalnih vrst:

 

V Sindikatu Kliničnega centra smo zagotovo mnenja, da se mora plačilo opravljenega dela iz naslova posebnih vladnih projektov zagotoviti vsem zaposlenim, ki posredno ali neposredno sodelujejo pri obravnavni pacientov, ki so obravnavani v okviru tega projekta.

V UKCL naj bi celo obstajala tudi »excel tabela« v katero naj bi se vnašale ure dela s takšnimi pacienti in se izračunava, kakšno plačilo pripada kateremu od zaposlenih. Seveda je takšen način pogojno lahko ustrezen zgolj, če bi se to dodatno delo opravljalo v rednem delovnem času na način, da ne moti rednega delovnega procesa. Nedopustno je stališče nekaterih vodstvenih kadrov v UKCL, da zaposlenim, ki te zaposlene obravnavajo v rednem delovnem času plačilo sploh ne pripada, saj v kolikor posebnega vladnega projekta in tega pacienta ne bi bilo potem, tudi dodatnega dela ne bi bilo potrebno opraviti.

Dostikrat je očitek zaposlenim ravno ta, da drugi zaposleni te paciente obravnavajo izven rednega delovnega časa, ter so zato upravičeni do plačila.

Na žalost ocenjujemo, da je razen za določeno poklicno skupino celotna zadeva nerodno urejena, pomanjkljiva in nejasna, ter predvsem urejena na način, ki izrazito privilegira to poklicno skupino in omogoča ne transparentno in neuravnoteženo nagrajevanje med posameznimi skupinami zaposlenih, ki dejansko opravljajo povečan obseg dela, katerega namen je skrajševanje čakalnih dob. Na žalost se največkrat zgodi, da so najnižje plačani izvzeti iz dodatnih sredstev, ki so zagotovljena skozi te programe!

Glede na vse navedeno smo mnenja, da zgolj neposredna vključenost v obravnavo takšnega pacienta ni edini pogoj za izplačilo dodatka, saj se posledično postavi vprašanje zakaj bi se izključila posredna vključenost (npr. ali je izvajanje laboratorijske diagnostike ali rehabilitacije pacienta neposredna ali posredna vključenost, pri čemer je dejstvo, da bo v primeru večjega števila obravnavanih pacientov obseg laboratorijske diagnostike ali rehabilitacije večji)? Poleg tega ni jasno, zakaj bi bili v program vključeni zgolj zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ostali zaposleni v zdravstveni dejavnosti pa ne, čeprav se bo tudi njim obseg dela zaradi izvajanja projekta lahko povečal (npr. obseg dela zdravstvenih administratorjev ali drugih zaposlenih v plačni skupini J).

Dodali bi zgolj še to, da smo o navedeni problematiki že leta 2017 pisali takratnemu vodstvu UKCL v dopisu št: D-004/2017 z dne 11.1.2017, vendar se na žalost zadeva še do danes ni uredila. Ne glede na navedeno pa bomo zagotovo posamezne zahtevke naših članov urejali posamezno in jih bomo tudi zastopali v primeru sodnih sporov.

 

Upamo, da smo z našim dopisom odgovorili na morebitna odprta vprašanja, za vsa dodatna pojasnila pa smo seveda na voljo.

vse novice