Solidarnost in Jubilejne nagrade

Solidarnostna pomoč

Delavcu pripada solidarnostna pomoč

  • V primeru daljše bolniške odsotnosti, če je le - ta trajala tri mesece ali več, pod pogojem, da ni bila prekinjena.
  • V primeru smrti delavca pripada solidarnostna pomoč njegovi družini. Vlogi je potrebno priložiti dokazilo o smrti (mrliški list, uradna objava, ...) in podatke o prejemniku solidarnostne pomoči (družinskemu članu).
  • V primeru smrti ožjega družinskega člana, je potrebno vlogi priložiti dokazilo o smrti (npr. mrliški list). Če pa gre za primer smrti enega od staršev, lahko delavec uveljavlja solidarnostno pomoč v primeru, da je le ta z njim živel v skupnem gospodinjstvu in ga je preživljal. Kot dokazilo za te navedbe delavec priloži: dokazila o smrti, potrdilo o skupnem gospodinjstvu in izjavo, da je pokojnika (mater, očeta) preživljal.
  • Za uveljavitev solidarnostne pomoči ob nastanku težje invalidnosti, je potrebno vlogi priložiti odločbo SPIZ, ki dokazuje nastanek invalidnosti.
  • V primeru, da je delavca prizadejal požar ali elementarna nesreča, mora le-ta vlogi priložiti ustrezen zapisnik, ugotovitev gasilcev, civilne zaščite oziroma kakšen drug dokument, ki ustreza kot podlaga za dokazovanje resničnosti dogodka.

Delodajalec je dolžan izplačati javnemu uslužbencu solidarnostno pomoč v višini 577,51 eur. Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo. Javni uslužbenec lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti.

Sindikat vloži zahtevek za svoje člane za izplačilo 20 % višje solidarnostne pomoči, katerega osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ni (ne bi) presegala 130 odstotkov minimalne plače.

 

Jubilejna nagrada

Pravico javnega uslužbenca do jubilejne nagrade določa ZUJF v 177. členu, in sicer zaposlenemu pripada jubilejna nagrada v višini:

- za 10 let delovne dobe 288,76 eurov,

- za 20 let delovne dobe 433,13 eurov,

- za 30 let delovne dobe 577,51 eurov,

pri čemer se kot delovna doba, skladno s tretjim odstavkom tega člena, upošteva delovna doba, ki jo je zaposleni izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju.

V zvezi z izplačili jubilejnih nagrad, oziroma pravice delavca do jubilejne nagrade, skladno z določili ZUJF, je na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje in javno upravo objavljeno pojasnilo.

Davčno obravnavo jubilejnih nagrad določa 7. točka prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12 in 40/12-ZUJF), in sicer se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, izplačana do višine, ki jo določi vlada. Višino, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja določa 9. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06 in 76/08), ki poleg zneskov neobdavčene jubilejne nagrade določa, da če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, se pri istem delodajalcu kasneje izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu všteva v davčno osnovo.

Podrobnejše pojasnilo v zvezi z davčno obravnavo jubilejnih nagrad je objavljeno na spletnih straneh DURS.

Za namene izvajanja drugega odstavka 9. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, se kot isti delodajalec šteje javni sektor, kar smiselno izhaja tudi iz pojasnila Ministrstva za pravosodje in javno upravo.

 

V primeru, da želite dodatna pojasnila se oglasite v času uradnih ur v pisarni sindikata ali pa nas pokličite. 

Telefon: +386-1-522-51-91